top of page

Gibalni Orakelj

Proces poimenovam "BodyStorytelling" je strukturiran skupinski proces, kjer preko 

opazovanja,

reflektiranja in

utelešanja

gibamo tisto, kar je živo v nas. 

​

Spoznavamo se z lastnimi vprašanji in v podpori drugih prepoznavamo občutke, zgodbe, sporočilnosti, ki so povezane z njimi. Hkrati pa podpiramo našo lastno izraznost, utelešanje, prepoznavanje občutkov in telesnih senzacij, instinktivnost, krepimo samozavest lastnega izražanja ter verbalnega in neverbalnega komuniciranja.

 

Na čem lahko temelji: 

  • poslušanje lastnih notranjih instinktov ter telesnih senzacij, njegovo sporočilnost 

  • opazovanje od znotraj tisto, kar se dogaja zunaj nas (socialni kontekst)

    • Ko opazujemo, smo pozorni na telesne reakcije, emocionalne občutke, misli, ki se pojavljajo, impulze, da bi nekaj naredili. 

  • priklic asociacij - nezavedna vsebine privabljamo na površje in se na ta način spoznavamo sami s seboj in svojimi strategijami 

​

​

​

​

​

​

​

Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine,

kot tudi prepletenost le teh s kolektivno prisotnostjo skupine ter posameznikov v njej.

​

Marsikatere odgovore na vprašanja skušamo najti preko razmišljanja o njih, analiziranja itd. S tem pa povzročimo, da brskamo po poznanih vsebinah, jih premetavamo (torej po tistem kar je v našem zavednem), si potrjujemo strategije ter vedenja, ki so lahko izvor naših obramb. 

Da bi res prišli do odgovorov, se moramo naučiti nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati

prepoznati (slišati, videti), začutiti, občutiti, senzorično zaznati, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas.

Ravno zato bomo v naš proces vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje, vzgibe, ki se nam porajajo ob tem ko si postavljamo vprašanja.  

Bolj kot zaupamo našemu telesu in reakcijam ter mu sledimo, več prostora mu damo, da izrazi tisto, kar je v danem trenutku prisotno. Freud je v svojem analitičem pristopu preko prostih asociacij pomagal pacientom, da so svoje nezavedno priklicevali na površje. Ko opazujemo telesa v gibanju, lahko le to predstavlja naše polje asociiranja . Osredotočamo se na tisto, kar pritegne našo pozornost, se nam zdi zanimivo, v nas sproža emocije, občutke, telesne senzacije. 

Principi delovanja

Somatična ekspresija in "body felt sense"
 

  • Pojem felt sense (po Eugenu Gendlínu, Focusing) označuje subtilno, telesno občuteno, pred-jezikovno zavedanje. Ni le čustvo ali fizična senzacija, ampak "šopek pomena", ki še ni artikuliran.

  • V procesu Moving Oracle gibalec ta občuteni pomen prevede v gibalni in vokalni izraz. Gib ali zvok je tako most med implicitnim (še neizgovorjenim) in eksplicitnim (izraženim).

  • Psihološko gledano to deluje kot način neposredne telesne ali vokalne simbolizacije – telo in zvok postaneta primarni medij za transformacijo notranjih vsebin v opazno, deljeno izkušnjo.
     

Teorija polja (Kurt Lewin in sodobne sistemske razlage)
 

Lewinova teorija polja predpostavlja, da se posameznik ne razvija v izolaciji, temveč je vedno del dinamičnega "življenjskega prostora". V Moving Oracle je "polje" skupno psihofizično in čustveno okolje med gibalcem in opazovalcem. Neizrečeno vprašanje opazovalca ni le mentalna entiteta, temveč energijski in čutni vektor v polju, ki se utelesi preko gibanja. To ustvari intersubjektivno resonanco: opazovalčeva neizrečena intenca in gibalčeva telesna recepcija se srečata v novem pomenotvornem vzorcu.
 

Psihodinamična dimenzija
 

Proces omogoča projekcijo in introjekcijo: opazovalec svoje notranje vsebine "odloži" v gibalni akt drugega, nato pa jih z odsevom giba ponovno prevzame, preoblikovane. Gib in zvok delujeta kot simbolno posredovanje nezavednega: omogočata obhod kognitivnih obramnih mehanizmov in ponujata neposreden dostop do arhaičnih, implicitnih pomenov. Lahko bi rekli, da Moving Oracle vzpostavi somatični dialog med zavestnim vprašanjem in nezavednim odgovorom.

 

Fenomenologija izkušnje
 

Opazovalec prejme odgovor brez besed – skozi kinestetično empatijo, vizualni vtis in čustveno resonanco. Gre za obliko nebesednega uvida, ki je bližje simbolnemu sanjanju kot racionalni interpretaciji. To omogoča "drugačno vednost" – ne linearno, temveč izkustveno in polifonično.


Terapevtski in transformativni potencial
 

Proces omogoča decentracijo: opazovalec svojo temo doživlja v drugem mediju (gibu), kar odpira nove interpretativne poti. Povečuje somatsko pismenost (zmožnost poslušanja telesa in vokalnega izraza).

​

Tako ustvarja kolektivno polje smisla, kjer so neizrečena vprašanja lahko naslovljena brez razlage ali analize, kar zmanjšuje obrambne odpore.

bottom of page