psychology  in   movement

Proces poimenovam "BodyStorytelling" je strukturiran skupinski proces, kjer preko 

opazovanja,

reflektiranja in

utelešanja

gibamo tisto, kar je živo v nas. 

​

Spoznavamo se z lastnimi vprašanji in v podpori drugih prepoznavamo občutke, zgodbe, sporočilnosti, ki so povezane z njimi. Hkrati pa podpiramo našo lastno izraznost, utelešanje, prepoznavanje občutkov in telesnih senzacij, instinktivnost, krepimo samozavest lastnega izražanja ter verbalnega in neverbalnega komuniciranja.

 

Na čem lahko temelji: 

• poslušanje lastnih notranjih instinktov ter telesnih senzacij, njegovo sporočilnost 

• opazovanje od znotraj tisto, kar se dogaja zunaj nas (socialni kontekst)

  • Ko opazujemo, smo pozorni na telesne reakcije, emocionalne občutke, misli, ki se pojavljajo, impulze, da bi nekaj naredili. 

• priklic asociacij - nezavedna vsebine privabljamo na površje in se na ta način spoznavamo sami s seboj in svojimi strategijami 

​

​

​

​

​

​

​

Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine,

kot tudi prepletenost le teh s kolektivno prisotnostjo skupine ter posameznikov v njej.

​

Marsikatere odgovore na vprašanja skušamo najti preko razmišljanja o njih, analiziranja itd. S tem pa povzročimo, da brskamo po poznanih vsebinah, jih premetavamo (torej po tistem kar je v našem zavednem), si potrjujemo strategije ter vedenja, ki so lahko izvor naših obramb. 

Da bi res prišli do odgovorov, se moramo naučiti nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati

prepoznati (slišati, videti), začutiti, občutiti, senzorično zaznati, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas.

Ravno zato bomo v naš proces vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje, vzgibe, ki se nam porajajo ob tem ko si postavljamo vprašanja.  

Bolj kot zaupamo našemu telesu in reakcijam ter mu sledimo, več prostora mu damo, da izrazi tisto, kar je v danem trenutku prisotno. Freud je v svojem analitičem pristopu preko prostih asociacij pomagal pacientom, da so svoje nezavedno priklicevali na površje. Ko opazujemo telesa v gibanju, lahko le to predstavlja naše polje asociiranja . Osredotočamo se na tisto, kar pritegne našo pozornost, se nam zdi zanimivo, v nas sproža emocije, občutke, telesne senzacije.